Kočevje – Željne – Grobišče pod Krenom – Roška Žaga – Kraljica Roga – Rajhenav – Koprivnik – Laze pri Oneku – Onek – Cvišlerji – Kočevje.
Kolesarska pot se začne v Kočevju, središču istoimenske občine. Mesto leži ob ponikalnici Rinži in je gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče Kočevskega.
Pot vodi iz Kočevja skozi Šalko vas, predmestno naselje na položnem gričku s cerkvijo Sv. Roka v središču. Spominska plošča prvoborcu Albinu Videniču - organizatorju OF na Kočevskem - je na hiši, v kateri je bila kinodvorana.
Pot se nadaljuje čez Željne, strjeno vas ob cesti v Rog s cerkvijo Sv. Lovrenca iz 16. stoletja. V bližini najdemo kilometer dolge Željnske jame.
Nad Kočevskim poljem se najprej dviga Kočevska Mala gora, ki pa jo pogosto prištevamo kar v Kočevski Rog.
Ob cesti čez Malo goro, pri odcepu za Stari Breg, lahko opazimo najbolj znano delo pokojnega kočevskega kiparja, grafika in pedagoga Staneta Jarma: 15 postaj se z žalostno zgodbo trpljenja Jezusa Kristusa razteza na razdalji 1200 metrov. Posebnost je 15. postaja, ki simbolizira Jezusovo vstajanje.
V bližini zadnje postaje Jarmovega križevega pota je grobišče Jama pod Krenom, nedaleč naprej pa še grobišče Jama Pod Macesnovo gorico, ki nemo govorita o povojnih množičnih pomorih vojnih ujetnikov in civilistov maja in junija 1945.
Pot nas vodi do ruševin nekdanje Žage Rog, ki je imela 35 km gozdne železnice. Žago je dal leta 1894 zgraditi takratni gospodar in lastnik Kočevske, grof Auersperg. V času največjega uspeha pred 1. svetovno vojno je bil to največji in najmodernejši lesni obrat v Sloveniji in je zaposloval do 400 delavcev. Glavni izdelek so bile deščice za zabojčke, v katerih so prodajali sadje, predvsem pomaranče. Največ teh izdelkov so prodali v Ameriko. Zaradi krize se je proizvodnja spomladi 1932 ustavila.
Kolesarska pot pelje mimo Rajhenavskega pragozda, nedaleč stran ob poti pa stoji jelka, imenovana Kraljica Roga, ki je z višino 51 metrov ena najmogočnejših jelk pri nas.
S kolesom se nato podamo do Rajhenava, kjer je pred nekaj desetletji stala največja vas v Kočevskem rogu z obcestnimi domačijami, šolo in cerkvijo. Po izselitvi Kočevarjev oz. kočevskih Nemcev ob izbruhu 2. svetovne vojne je skorajda propadla. Kasneje je bila tukaj urejena vojaška farma JLA, ki so jo v osamosvojitveni vojni leta 1991 napadle in prevzele enote TO. Danes je tu velika zasebna kmetija, Kmetija Rajhenav. Lastnik, g. Alojz Brdnik, se ukvarja z rejo goveda limuzin pasme.
V Koprivniku deluje od avgusta 2008 Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. Možen je ogled muzejskih in multivizijskih zbirk, predstavitev kulturne dediščine, izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelava keramičnih in lončenih pečnic …
Ko pridemo iz Koprivnika v Laze pri Oneku, se cesta mimo Oneka in Cvišlerjev spušča proti Kočevju.
V vseh omenjenih vaseh na celotni kolesarski poti so kot narodno mešan otok sredi Slovencev, bolj ali manj strjeno, od naselitve približno leta 1330 do leta 1941, prebivali nemški prebivalci (Kočevarji ali kočevski Nemci). Ostanki, ki bi posebej pričali o nekdanji nemški naselitvi te pokrajine, pa so žal zelo redki.
